PTUJ, Slovenija

Med Halozami in Slovenskimi goricami se je skozi tisočletja vila starodavna jantarna pot med Severnim morjem, Padsko nižino in Mediteranom. Ob prehodu čez plovno reko Dravo so nastala številna naselja. Ob stičišču prometnic, ki so povezovale alpski, srednjeevropski in panonski svet v antičnem času, se je razvila tudi rimska Poetoviona. Od avgustejskega do trajanskega obdobja se je na desnem bregu reke Drave razprostiral legijski tabor VIII legije Avguste in za njo XII Gemine. Vojaški udar v Poetovioni leta 69, ki ga omenja Tacit, je usodno vplival na vlogo in pomen mesta ter na njegov nadaljnji gospodarski razvoj.

Rimska Poetoviona, z uradnim imenom Colonia Ulpia Traiana Poetovio, je bila ustanovljena po odhodu legij na začetku 2. stol. Središče civilne naselbine s številnimi razkošnimi vilami v bližini je ležalo pod grajskim gričem, na levem bregu Drave. Poetoviona je dosegla svoj največji razcvet v 2. in 3. stoletju, ko je postala veliko provincialno mesto s štirimi mestnimi četrtmi (poslovno svetiščna Vicus Fortune, stanovanjska, upravna in obrtniška) in pomembnimi upravnimi državnimi uradi; med njimi je bila tudi carinska uprava Portorium publicum Illyricum. Mesto naj bi v tem času imelo okoli 40 000 prebivalcev.

Priseljenci so v Poetoviono prinesli tudi različne običaje, kulturo ter verovanja. Italsko prebivalstvo, romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc, uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda so ustvarili pisano etnično in versko podobo mesta. V Poetovijoni so bili številni mitreji, odkritih je bilo pet svetišč. V njihovi bližini so bila tudi svetišča, posvečena lokalnemu kultu dojilj Nutrices Augustae. V Poetoviono se je zgodaj razširilo krščanstvo, bila je sedež škofije. Konec 3. in v začetku 4. stoletja je deloval v mestu škof in cerkveni učitelj Viktorin Ptujski.

Konec 4. in v začetku 5. stoletja je opazno doseljevanje iz Babarika, posebej v zvezi z najemniško vojsko. Poznorimsko obdobje s preseljevanjem ljudstev je pustilo na poetovionskih tleh pomembna materialna pričevanja o  spremembah v poseljenosti in duhovni kulturi ter o prisotnosti novih ljudstev z Vzhoda. Posebej pomembna so ptujska najdišča za staroslovansko in zgodnjo slovensko kulturo.

Sedanja urbanistična podoba mesta je nastala v srednjem veku. Ptuj se je razvil pod grajskim gričem, med dominikanskim in minoritskim samostanom ter reko Dravo. V obdobju srednjega veka je bil pomembno trgovsko in obrtno mesto s sejemskimi privilegiji in sejemskim sodstvom. Mesto je dobilo statut leta 1376. Meščanstvo je s svojo dejavnostjo krepilo gospodarsko moč mesta, ki pa jo je novoveški Ptuj izgubil zaradi razvoja teritorialnih in političnih okoliščin v deželi. Ptuj je postal pomembna obmejna postojanka v času turških vdorov. Zaradi te vloge je postal Ptuj leta 1556 deželnoknežje mesto, kar danes odlično prikazujejo grajske zbirke Pokrajinskega muzeja.

V 17. in 18. stoletju so Ptuj uničevale vojne, epidemije in elementarne nesreče. Mesto se je znašlo na robu gospodarskega propada. Bilo je odrezano od pomembnih prometnic. Mesto sta zaobšli komercialna cesta Dunaj – Trst (1719-1728) in Južna železnica (1844-1857). Tako je Ptuj v 19. stoletju postopoma dobival podobo podeželskega mesta, ki se je preživljalo s kmetijstvom, lokalno trgovino in obrtjo ter splavarstvom po reki Dravi.

Podobo podeželskega mesta je Ptuj obdržal tudi v prvi polovici 20. stoletja. V Kraljevini Jugoslaviji je bilo mesto le upravno središče kmečkega okraja. Prva leta po drugi svetovni vojni so v mestu minila v znamenju prenove in gradnje novih industrijskih obratov. Pomembno vlogo v gospodarstvu mesta je vseskozi imelo kmetijstvo in z njim povezana predelovalna in prehrambena industrija.

V začetku 21. stoletja je Ptuj pomembno upravno, prometno, gospodarsko, trgovsko, kulturno, izobraževalno in zdravstveno središče Spodnjega Podravja. In tudi pomemben turistični kraj z muzejem, najstarejšim Povodnovim muzejem z Orfejevim spomenikom, mitreji ter drugimi rimskimi in kulturnozgodovinskimi spomeniki, ohranjeno pa je tudi srednjeveško mestno jedro. Na desnem bregu Drave delujejo od leta 1975 Terme Ptuj, ki s svojo raznoliko dejavnostjo prispevajo k pestrosti turistične ponudbe starodavnega mesta ob Dravi, zakladnice tisočletji.

Sodobno mesto Ptuj nam z tradicionalnimi prireditvami ohranja in predstavlja različno kulturno dediščino, med njimi je najbolj znan vsakoletni karneval, kurentovanje.